Poljska v Sloveniji

Varšavska vstaja leta 1944 predstavlja eno najbolj tragičnih, a tudi najbolj junaških obdobij v zgodovini poljskega naroda. Poljska vlada v izgnanstvu se je konec julija 1944 odločila, da sproži vojaško akcijo Domovinske armade (Armia Krajowa), s katero bi osvobodili poljsko prestolnico Varšavo. S tem so želeli prehiteti prodirajočo Rdečo armado in tako vzpostaviti pogoje za neodvisno ter suvereno poljsko državo po koncu vojne. Vstaja se je začela 1. avgusta 1944 in naj bi predvidoma trajala le nekaj dni. A Stalin je zaukazal zaustavitev prodora Rdeče armade na reki Visli, s čimer so bili vstajniki po začetnih vojaških uspehih prisiljeni sami vztrajati v boju z Nemci.

Varšavska vstaja je trajala 63 dni, njena bilanca pa je bila grozljiva. Padlo je več kot 15.000 vojakov Domovinske armade, Nemci pa so pobili tudi več kot 180.000 prebivalcev Varšave, več kot pol milijona prebivalcev pa izselili ali pa zaprli v koncentracijska taborišča. Številne stavbe v središču mesta so bile porušene že v bojih, a kljub temu so Nemci v naslednjih tednih z načrtnim rušenjem podrli večji del mesta.

Kljub tej izjemno visoki ceni predstavlja Poljakom varšavska vstaja tudi 80 let po njenem koncu simbol njihove želje po svobodi, demokraciji in suverenosti poljske države.

Na predlog poljskega veleposlaništva je bila ob 80. obletnici varšavske vstaje v Parku vojaške zgodovine postavljena muzejska razstava, ki jo je pripravil Muzej varšavske vstaje. Razstava je bila odprta v soboto, 15. junija, kot osrednji dogodek letošnje Poletne muzejske noči v Parku vojaške zgodovine.   

Razstavo je odprl veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki. V slavnostnem nagovoru je poudaril, da je sporočilo varšavske vstaje aktualno tudi še danes, in izrazil ponos, da bo razstava z gostovanjem v Parku vojaške zgodovine ohranjala spomin na to tragično obdobje poljske zgodovine ter ga predstavljala tudi slovenski javnosti. Dodal je tudi, da to, kar je sovjetski totalitarizem sprožil v Varšavi leta 1944, zdaj izvaja ruski avtoritarizem v Ukrajini.

Na nujnost ozaveščanja o pomenu varšavske vstaje je opozoril tudi direktor Parka mag. Janko Boštjančič: »Zakaj neki bi se po 80 letih spominjali enega najbolj tragičnih in pretresljivih poglavij poljske zgodovine? Poglavja, polnega neskončnega trpljenja, potokov krvi vojakov Domovinske armade in krvi ter solz žena, otrok, starcev … Poglavja, polnega ruševin uničenega mesta in dima sežganih trupel. A varšavska vstaja je bila več kot to. Šlo je za pravi izbruh junaštva, ljubezni do domovine, ljubezni do svobode, zavezanosti demokraciji. Zato izražam veselje in le s težavo skrivam ponos ekipe Parka vojaške zgodovine, da lahko gostimo to razstavo, katere odprtje je zaznamovalo letošnjo Poletno muzejsko noč, njena postavitev pa bo obogatila celo letošnjo sezono našega muzeja.«

V imenu Muzeja varšavske vstaje se je odprtja udeležil dr. Karol Mazur, vodja Oddelka za izobraževanje v tem muzeju, ki je po razstavi popeljal častne goste in prvo skupino obiskovalcev.

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled vse do oktobra. Spremljata jo tudi dva filma, in sicer krajši film »Mesto ruševin« (6 min), ki se predvaja vsak dan, ter unikatni rekonstruirani dokumentarec »Varšavska vstaja« rež. J. Komase (83 min), ki bo na ogled vsako soboto in nedeljo.   

 

Dogodka, ki je potekal v okviru Poletne muzejske noči, se je udeležil dr. Karol Mazur z Muzeja varšavske vstaje ter ob tej priložnosti kot vodja Oddelka za izobraževanje v varšavskem muzeju strokovno javnost in prve obiskovalce vodil po razstavi. Vsebinsko bogatemu vodstvu po razstavi, ki je med obiskovalci vzbudilo veliko zanimanje, je sledil zanimiv pogovor s strokovnjakom.

Veleposlanik Krzysztof Olendzki je v uvodnem nagovoru poudaril, da je bila varšavska vstaja in njen tragični konec posledica zavezništva dveh totalitarizmov – nemškega nacizma in sovjetskega komunizma, ki sta v okviru pakta Ribbentrop-Molotov najprej napadla Poljsko ter na zasedenih ozemljih sistematično vzpostavila najbolj krvav sistem iztrebljanja v Evropi, leta 1944 pa so Rusi po tihem privolili v umor Varšave. Veleposlanik Olendzki je ob tem izpostavil tudi motive, ki so prebivalce glavnega mesta privedli v takratno vstajo. Boj Varšave je primerjal tudi s tragedijo Mariupola, Harkova in številnih ukrajinskih mest, ki jih danes načrtno uničujejo ruske sile. Ob tej je poudaril, da je sporočilo varšavske vstaje zelo aktualno tudi danes ter izrazil ponos, da bo razstava z gostovanjem v Parku vojaške zgodovine ohranjala spomin na to tragično obdobje poljske zgodovine ter ga predstavljala tudi slovenski javnosti. S pričujočo dokumentarno razstavo v Muzeju vojaške zgodovine v Pivki se spominjamo dveh pomembnih obletnic – 80. obletnice varšavske vstaje ter 85. obletnice izbruha druge svetovne vojne.

Na nujnost ozaveščanja o pomenu varšavske vstaje je opozoril tudi direktor Parka vojaške zgodovine Janko Boštjančič z besedami: »Zakaj neki bi se po osemdesetih letih spominjali enega najbolj tragičnih in pretresljivih poglavij poljske zgodovine? Poglavja, polnega neskončnega trpljenja, potokov krvi vojakov Domovinske armade in krvi ter solz žena, otrok, starcev …Poglavja, polnega ruševin uničenega mesta in dima sežganih trupel. A varšavska vstaja je bila več kot to. Šlo je za pravi izbruh junaštva, ljubezni do domovine, ljubezni do svobode, zavezanosti demokraciji. Zato izražam veselje in le s težavo skrivam ponos ekipe Parka vojaške zgodovine, da lahko gostimo to razstavo, katere odprtje je zaznamovalo letošnjo Poletno muzejsko noč, njena postavitev pa bo obogatila celo letošnjo sezono našega muzeja.«

 

Razstava na prostem je postavljena v osrednji del muzejskega kompleksa. Obsega šestnajst razstavnih panojev v slovenskem in angleškem jeziku, na katerih so na ogled arhivske fotografije iz kronik vstaje, faksimile dokumentov in natančni opisi, kjer je pojasnjen širši kontekst dogodkov, ki pričajo o nemški in sovjetski invaziji na Poljsko, okupaciji in nemški politiki terorja. Na jedrnat način je predstavljeno tudi delovanje poljske podzemne države in njenih struktur.

 

Muzejsko postavitev spremljajo filmske projekcije: 6-minutni kratki film Mesto ruševin, ki bo predvajan vsak dan, in edinstven rekonstruiran dokumentarni film Varšavska vstaja režiserja J. Komasa (83 min.), ki bo predvajan vsako soboto in nedeljo.

 

V prihodnjih tednih pa bodo organizirani spremljajoči dogodki, ki jih pripravlja veleposlaništvo – vodeni ogled za novinarje ter konferenca, posvečena slovenskemu pravičniku med narodi Francu Punčuhu, ki je padel med varšavsko vstajo. Po poroki s Poljakinjo judovskega rodu se je pred letom 1939 preselil v Varšavo. Kot častni konzul Kraljevine Jugoslavije je imel ključno vlogo pri posredovanju t. i. prvega poročila Jana Karskega na Zahod, pozneje pa je bil zelo aktiven član Żegote. Umrl je 2. septembra 1944 pred svojim domom na trgu Unia Lubelska, po tem ko ga je zadela nemška bomba.

 

Obiskovalci razstave so poudarili izjemen pomen, kakršnega imajo tovrstne predstavitve dogodkov, ki so v javnosti skoraj neznani. Pretresljiva je bila primerjava fotografij predvojne Varšave, slikovitega in v tistih časih modernega mesta, ki je zaradi sanj po svobodi plačalo visoko ceno; med vojno je bilo štirikrat porušeno, a je bilo po zaslugi vseh Poljakov obnovljeno. Zgodovina varšavske vstaje je neločljivo povezana z univerzalnim opozorilom pred posledicami vojne. Podobe uničene Varšave spominjajo na uničena območja današnje Ukrajine. Namestnik ukrajinskega veleposlanika, ki se je udeležil odprtja razstave, se je ob tej priložnosti uradno zahvalil Poljski za njeno veliko podporo in vztrajna prizadevanja za pomoč Ukrajini.

 

Posnetek z odprtja razstave Varšavska vstaja 1944 je objavljen tudi na FB strani Veleposlaništva R. Poljske v Ljubljani:

https://www.facebook.com/share/p/Xn5H8Eu4qn9uP2W3/ 

https://www.youtube.com/watch?v=Pr6AsUnqzS8&t=8s​