Peter Žiwobski ali zgodba o umetnosti, ljubezni in potovanju iz Poljske v Italijo, ki se je končalo v Sloveniji
04.10.2020
»Moje delo v božjo slavo,« tako je svoje kipe podpisoval glavne oltarje slovenskih cerkva poljski kipar, ki je ob koncu 18. stoletja prispel v Slovenijo in tu ustvaril izvirni slog poznobaročnega kiparstva.
Peter Žiwobski se je rodil na Poljskem leta 1750. Leta 1780. je bil vpisan v ceh tesarjev, kiparjev in rezbarjev v Ljubljani, osem let pozneje pa je dobil naročilo župnije Podbrezje za izdelavo glavnega oltarja ter stranskih v tamkajšnji farni cerkvi. Tako je Žiwobski začel svojo samostojno ustvarjalno pot ter v nadaljnjih skoraj treh desetletjih s svojo delavnico opremil številne okoliške cerkve na Gorenjskem.
Ustvarjalnost Petra Žiwobskega je pred nekaj leti odkrila slovenska umetnostnozgodovinska stroka (dr. Blaž Resman), ki ceni prispevek poljskega kiparja in rezbarja k razvoju poznobaročne umetnosti na slovenskih tleh. Po zaslugi Kulturnega društva Tabor Podbrezje spomin na Petra Žiwobskega ostaja živ.
4. oktobra 2020 se je v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine odvila slovesnost ob odkritju doprsnega kipa poljskega kiparja in rezbarja Petra Žiwobskega, ki so se jo udeležili predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Krzysztof Olendzki s soprogo Joanno Olendzko, župan Ivan Meglič ter pomožni škof ljubljanske nadškofije dr. Anton Jamnik in župnik Miha Lavrinec. Avtor kipa je študent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Denis Vučko. Na svečanem dogodku so se zbrali številni domačini iz Podbrezja ter predstavniki občine Naklo, ki je v okviru evropskih partnerskih mest povezana s poljskim Nakłom nad Notecią, študenti in profesorji Akademije za likovno umetnost in oblikovanje na Univerzi v Ljubljani ter prijatelji Poljske. Predsednica kulturnega društva gospa Danica Perne je poskrbela, da je odkritje kipa spremljal bogat, tematsko obarvan kulturni program s poljsko mazurko in dramsko uprizoritvijo. Udeleženci so prisluhnili slovenski in poljski himni.
Velik dogodek v majhnem kraju na Gorenjskem priča o stikih na kulturnem in umetniškem področju med Poljsko in Slovenijo.