Poljska v Sloveniji

Med častniki, ki so se bojevali na italijanski fronti, je bil tudi kasnejši poljski general Stanislaw Maczek, ki je svojo vojaško kariero začel prav v Julijskih Alpah. Njemu je posvečena spominska plošča pred centrom za obiskovalce Parka miru na Sabotinu, na kateri je natisnjena QR-koda, prek katere si je na kanalu Youtube mogoče ogledati film Muzeja poljske zgodovine z naslovom Nepremagljiv. Življenje generala Stanisława Maczka.

Zbrani so na spominski slovesnosti prisluhnili poslanici ministra Jana Józefa Kasprzyka, vodje poljskega urada za vojne veterane in zatirane osebe.

Veleposlanik Republike Poljske Krzysztof Olendzki, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Rudi Medved in častni konzul Republike Poljske v Novi Gorici Nedjan Brataševec so pred centrom za obiskovalce Parka miru na Sabotinu skupaj odkrili spominsko tablo v štirih jezikih (poljskem, slovenskem, italijanskem in angleškem), ki je plod prizadevanj poljskega veleposlaništva.

Veleposlanik Republike Poljske je v nagovoru udeležencem poudaril, da je bilo v bojih na soški fronti ubitih, ranjenih in pogrešanih več kot milijon vojakov, veliko Poljakov je padlo na slovenskih tleh. Konec vélike vojne pa je Poljski omogočil dolgo pričakovano neodvisnost. Več sto tisoč Poljakov, ki so se bojevali v cesarski in kraljevi vojski ter se po njej vrnili v domovino, je s svojimi bogatimi izkušnjami in vodstvenimi sposobnostmi, pridobljenimi v bojih na bojiščih med prvo svetovno vojno, prispevalo k obrambi državnih meja.  Tako je v avstrijskem alpskem strelskem polku služil tudi general Stanisław Maczek. Veleposlanik Olendzki je spomnil, da so bili nekateri galicijski polki poljsko-ukrajinski. Tu je prvič prišlo do uspešnega bratskega sodelovanja v orožju med Poljaki in Ukrajinci, ki se je v poznejših letih v 20. stoletju izgubilo. Poudaril je, da Poljska danes pomaga Ukrajini in bo to počela do njene končne zmage v vojni proti ruskim zavojevalcem.  Izpostavil je tudi kulturo spomina Poljakov in Slovencev, ki se izraža v skrbi za grobove vojakov iz prve svetovne vojne: poljske grobove, za katere skrbijo Slovenci, in slovenske, za katere skrbijo Poljaki.

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič je v svojem govoru poudaril, da ima slovesnost na Sabotinu dvojni pomen. Najprej je to spomin na vse, ki so se bojevali in padli v bojih na soški fronti. Po drugi strani pa je tudi priložnost za prijateljske stike in sodelovanje med različnimi državami, ki so nekoč bile na nasprotnih bregovih. Spomnil se je tudi slovenskih vojakov, ki so padli na fronti v Galiciji. Za njihove grobove skrbijo tamkajšnje oblasti in poljsko prebivalstvo.

Državni sekretar na Ministrstvu za  obrambo Republike Slovenije Rudi Medved je povedal, da se je sodelovanje med Slovenijo in Poljsko v zadnjem času okrepilo, in spomnil na pomoc Poljske pri gradnji dveh mostov po uničujočih avgustovskih poplavah. Ob spominu na poljske vojake se je javno zahvalil poljskim inženircem za njihovo neprecenljivo pomoč Sloveniji v poletnih ujmah, ki so jo nemudoma izkazali. Poudaril je tudi vezi obeh držav, ki povezujejo Poljsko in Slovenijo v okviru zveze Nato.

Skrbnik centra za obiskovalce Parka miru na Sabotinu Bogdan Potokar je povedal, da je na območju spopadov na Sabotinu umrlo več tisoč Poljakov. Niso se bojevali pod poljskim praporom, ampak so služili v teritorialnih polkih, ustanovljenih v Galiciji, z ramo ob rami s svojimi sosedi. Večino padlih Poljakov je pokopanih na vojaških pokopališčih avstro-ogrske vojske.

Spominsko slovesnost je popestril koncert poljskih in slovenskih domoljubnih pesmi v izvedbi vokalne skupine Pro Musica Camerata pod vodstvom Małgorzate Tęczyńske-Kęske.

Slovesnost, je ki je zaorala ledino poti spomina na poljske vojake v Julijskih Alpah, je vodil svetovalec Veleposlaništva R. Poljske v Ljubljani Łukasz Paprotny.

Foto: Szymon Białek in Benjamin Beci