Poljska v Sloveniji

Pesmica Opica se kopa Aleksandra Fredra, poljskega pisca komedij iz 19. stoletja, je ena izmed najbolj znanih in priljubljenih poljskih slikanic za predšolske otroke. Je smešna, zabavna, polna akcije in obenem rahlo poučna. Res je nastala že zdavnaj, toda tudi sodobne otroke navdušuje prigoda navihane male opice, ki iz želje po objestni igri zabrede v hudo zagato ... iz katere pa se srečno reši in si pri tem nabere novih izkušenj.

Mogoče se začudimo, kaj počne opica v hiši, kamor danes sodijo prej muca in kuža, papiga in zlata ribica, morski prašiček in še kdo. Simpatična mala opica bi bila danes za hišno ljubljenko vsaj malce eksotična izbira. Toda nekoč, v srednjem veku in še v naslednjih stoletjih, so opice pogosto živele kot hišni ljubljenčki v plemiških in premožnejših meščanskih domovih, poleg številnih drugih manjših živali, na primer udomačenih veveric, podlasic ali hermelinov.

In zakaj smo se sploh odločili, da tole veselo pesmico prevedemo in ponudimo v branje slovenskim malčkom?

To je ena prvih slikanic, ki jo dobi v roke poljski predšolski otrok, ob njej so rasle generacije, saj sodi v kanon poljske otroške literature, in njena priljubljenost ni z leti, kaj to, stoletji, čisto nič upadla. Zakaj ne bi ob branju uživali tudi slovenski cicibani, tako kot takrat, ko se prvič srečajo z Levstikovim Najdihojco, Stritarjevo Žabjo svatbo ali Župančičevimi Mehurčki? Slikanica še vedno kratkočasi in uči na nevsiljiv način, otroke pa pritegne tudi živahno dogajanje, polno presenečenj in hitrih preobratov.

Slovensko izdajo je z nežnimi, toda obenem z energijo in akcijo nabitimi ilustracijami v pastelnih tonih opremila izvrstna poljsko-slovenska ilustratorka Joanna Zając - Slapničar. Malo opico je upodobila v razponu od realistične upodobitve do ekspresivne podobe v gibanju, kopalnično okolje in rekvizite pa z rahlo, vendar ne pretirano patino.

Verze je prepesnila prevajalka, Sovretova nagrajenka Jana Unuk, ki je doslej prevedla že vrsto knjig za otroke iz poljščine in angleščine, med drugimi knjige Anne Onichimowske (Duh stare hiše, Matiček in lovci na duhove), Hugha Loftinga (Zgodba o doktorju Dolittlu), Sylvie Plath (Obleka lepo-in-prav), Anne Świrszczyńske (Mali rakec), Virginie Woolf (Zavesa Lužnikove tete) in Olge Tokarczuk (Izgubljena duša). Za otroke je tudi izbrala, uredila in prevedla pet zbirk ljudskih pravljic. Leta 2024 je prejela priznanje zlata hruška za najboljši prevod mladinskega leposlovja.

Aleksander Fredro (1793–1876) je bil poljski komediograf, pesnik in memoarist iz obdobja romantike. V kanon poljske književnosti se je zapisal kot pisec številnih komedij, predvsem iz življenja podeželskega plemstva, najbolj znana je Maščevanje (1838). Pisal je tudi pesmi, pesnitve in aforizme. Zelo znane so njegove pesmice za otroke: Opica se kopa, Juha iz žeblja ter Pavel in Gavel, ki sodijo v kanon poljske otroške književnosti.

Kmalu tudi knjiga Čarovnije naše mame  Joanne Papuzinske. 

Vir: https://www.policadubova.org/books/aleksander-fredro-opica-se-kopa/