Poljska v Sloveniji

 

Poljski veleposlanik v Sloveniji dr. Krzysztof Olendzki je ob poplavah uporabil svoja znanstva in odigral pomembno vlogo pri tem, da so nam poljski katoličani in poljska država zelo velikodušno priskočili na pomoč. Diplomat, ki ne skriva svoje vere – »ravno nasprotno«, pravi – se je v pogovoru dotaknil trenutkov avgusta lani, ko smo se Slovenci znašli v stiski, pa tudi aktualnih vprašanj, povezanih z vojno v Ukrajini.

 

Poljaki ste za poplave prek Karitas Slovencem darovali kar 1,2 milijona evrov, kar je izjemen znesek … Kako je prišlo do odločitve za pomoč?

Ko se je Slovenija znašla v potrebi, ko so poplave uničile veliko domov, kritične infrastrukture, cest, je bila moja prva misel, kako Slovencem, našim prijateljem, priskočiti na pomoč. Ni bilo prvič, da Poljska pomaga Sloveniji, tako je bilo že pred nekaj leti ob žledu, ko so prišli pomagat poljski gasilci. A to je bila povsem druga situacija, ujma avgusta 2023 je bila izjemnih razsežnosti. Tako kot smo leto poprej Poljaki odprli srca za žrtve vojne v Ukrajini, smo bili tokrat v prvih vrstah tistih, ki so ponudili pomoč Sloveniji. Kajti solidarnost je naravno vodilo, ki se mu Poljaki prepuščajo. Na veleposlaništvu smo takoj obvestili Varšavo, pa tudi poljski Rdeči križ in Caritas. V nedeljo po petkovih in sobotnih poplavah sta iz Lublina že krenila na pot dva tovornjaka Rdečega križa s pomočjo, pretežno higienskimi pripomočki. V četrtek je na Brnik priletelo transportno vojaško letalo z darovi poljske Caritas, večinoma z razvlaževalniki, da bi se ljudje lahko čim prej vrnili v svoje domove, in s higienskim materialom. Po dveh tednih je prispela še skupina 42 saperjev, ki je gradila mostove in odstranjevala posledice poplav.

 

Kako je prišlo do odločitve za pomoč?

Od vsega začetka sem bil prepričan o nujnosti pomoči Cerkve na Poljskem Cerkvi v Sloveniji. O tem sem se pogovarjal z direktorjem Caritas Poljske in s tiskovnim predstavnikom Poljske škofovske konference, poudaril sem, da je glede na bližino Poljske in Slovenije potreben hiter odziv. Odgovor na to je bila odločitev predsednika Poljske škofovske konference o nabirki za žrtve poplav v Sloveniji, ki se je zgodila na poseben dan, na Marijino vnebovzetje. Poljaki so se odzvali srčno. Tistega dne sem bil na severu Poljske, v Żarnowcu blizu Gdanska, v čudoviti cerkvi ob morju. Redna mašna nabirka je bila že med mašo, druga, za Slovenijo, pa po njej ob izhodu iz cerkve. Kljub temu so ljudje izkazali ogromno velikodušnost. Želim poudariti širokosrčnost poljskih katoličanov: ta nabirka ni bila enkratna, pač pa enkrat mesečno darujejo v nabirkah za begunce, žrtve v Siriji in na Bližnjem vzhodu, za Haiti ...

 

Pomembno vlogo v pomoči Sloveniji je odigrala tudi poljska država, saj so vaši inženirji gradili mostove v Sloveniji.

Mislim, da se predvsem gradi najpomembnejši most – most med nami, Poljsko in Slovenijo, Poljaki in Slovenci. Tudi ta odločitev je bila nemudoma sprejeta, saj je Slovenija v okviru podpornega sistema EU in Nata prosila za pomoč. Obenem je naše veleposlaništvo informacijo o tako veliki potrebi poslalo poljskemu zunanjemu ministrstvu. Poljska vlada se je odločila poslati 42-člansko operativno skupino z vojaki, inženirji in saperji drugega inženirskega polka iz Inowrocława. Ob sodelovanju z našim vojaškim atašejem na Dunaju ter s češkimi in avstrijskimi kolegi je bilo mogoče prepeljati to skupino in težko opremo. Potovanje je trajalo skoraj tri dni. V mesecu dni so zgradili dva mostova v Mežici in Gornjem Gradu – oba so pripeljali s Poljske –, čistili rečne struge in odstranili več uničenih mostov. Pomagali so tudi prebivalcem s čiščenjem njihovih domov in odvažanjem blata. To je bil pomemben trenutek, ko so na mnogih krajih po Sloveniji Poljake, o katerih so sicer slišali, da živijo nekje tam na severu, lahko tudi osebno spoznali. Tako da v Slovenijo ne prihajajo le poljski turisti, pač pa tudi Poljaki, ki želijo pomagati in dejavno izkazati solidarnost.

 

Skupaj s soprogo ste v Slovenijo prišli leta 2020. V čem so se vaše predstave o naši državi in družbi potrdile, v čem pa ste bili tudi presenečeni?

Ojoj, na začetku sem si mislil, da je vpliv Italije zelo velik, da je Slovenija nekoliko drugačna Italija. Nekaj med Italijo in Hrvaško, preddverje Balkana. Ko sva prispela sem, se je hitro pokazalo, da je to povsem drugačna družba, ki je ni mogoče popredalčkati. Če bi že moral s kom primerjati, posebej Ljubljano ali Gorenjsko, ste nekoliko podobni našim Góralom, prebivalcem hribovitih območij okoli Zakopanega. Kleni, inteligentni ljudje, ki močno ohranjajo svojo identiteto in po eni strani ustvarjajo gospodarsko blaginjo, po drugi pa razvijajo svojo kulturo. So tudi iznajdljivi, kar je prav tako lastnost Slovencev, nekateri bi rekli, da podjetni. Zares, cenim in spoštujem takšen pristop ter vašo marljivost. Te lastnosti so nama zelo všeč. Treba je dodati, da ko v Sloveniji nekdo reče A, tudi je A, če pa reče B, je B. Povedano na kratko, tu se imava dobro. Ustvarjate prijetno ozračje, ozračje dobrote in odprtosti. Že od začetka sva navdušena nad pokrajino, ki jo zaznamujejo cerkve. Kamor koli se človek ozre, so hribi in na njihovih vrhovih cerkvice, ki pripomorejo k razmisleku o človekovem življenju in resničnosti, ki nas obdaja. V Sloveniji se človek lahko navdušuje nad lepoto stvarstva.

 

 

Me veseli! Kako pa ocenjujete poljsko-slovenske odnose?

Odnosi so odlični med državama in med politiki. Med. poljskimi in slovenskimi polityki se odraža velika naklonjenost. Zaradi geografske oddaljenosti držav stikov ni tako veliko, a kjer koli se pogovarjam po svetu, mi kolegi diplomati povedo: tu imamo čudovitega slovenskega veleposlanika, krasne slovenske prijatelje ... Zelo dobro smo sodelovali s slovenskim veleposlanikom na začetku tega tisočletja v Rimu, kjer sem služboval kot pomočnik direktorja Poljskega inštituta in kjer so naši slovenski prijatelji organizirali veliko dogodkov. Poleg tega je Slovenijo v preteklem letu obiskalo skoraj 170 tisoč Poljakov. Običajno so tu ostali več kot tri dni. Poljakom je Slovenija zelo všeč, večina je zaljubljena v slovenske gore, Planico, cenijo pa tudi slovensko Obalo z Jadranskim morjem in slovensko mediteransko kuhinjo. Pa tudi obmejno področje z Italijo, okolico Nove Gorice, Goriška Brda. Ti kraji zelo spominjajo na Toskano, a so bržkone še lepši. Čedalje več je Poljakov, ki se tu naselijo in ustanovijo svoje turistične agencije. Poljake zanima tudi slovenska dediščina, ki je še ne poznajo. To niso le znamenitosti v Ljubljani, pač pa tudi izjemna sakralna umetnost tako rekoč po vsej deželi, prelepi gradovi ter naravna dediščina. Za Poljake je Slovenija takoj za baltskimi mesti med najbolj priljubljenimi destinacijami za podaljšane konce tedna, npr. ob 1. maju in 3. maju, dnevu sprejetja prve poljske ustave – prve ustave modernega tipa v Evropi.

 

V kratkem bosta minili dve leti od ruskega napada na Ukrajino. Kako vojna vpliva na današnje življenje na Poljskem?

V veliko mestih je na ulicah slišati ukrajinščino. Na Poljskem živi dva milijona Ukrajincev, polovica jih je pribežala zaradi vojne, v večini ženske in otroci. Postali so del naše družbe. To je velika odgovornost in velika žrtev. Po drugi strani Ukrajinci želijo samostojno zaživeti, so ponosni in častni ljudje. Trg dela je za ukrajinske begunce popolnoma odprt. To so ljudje, ki delajo, zaslužijo zase in prinašajo dodano vrednost poljskemu gospodarstvu. Veliko strokovnjakov je tu ustanovilo podjetja. Poljska je zanje postala drugi dom, po drugi strani pa vedo, da je to začasno in da se bodo vrnili v Ukrajino. Seveda se v takšnih razmerah pojavijo razna trenja kot posledica interesov skupin ljudi, ki skušajo kovati dobiček iz te situacije. Za izvoz ukrajinskega žita prek Poljske je ta popolnoma odprla tranzit in znižala prevozne stopnje, vendar so nekatera podjetja začela prodajati to žito na poljskem ozemlju, kar je negativno vplivalo na poljsko kmetijstvo. Drugo vprašanje je regulacija ukrajinskih transportnih podjetij, vendar ta vprašanja stalno urejamo z ukrajinskimi oblastmi. Najpomembneje pa je, da to ne vpliva na medčloveške odnose. Ljudje si med seboj pomagajo. Velja dodati, da poljska država financira izobraževanje Ukrajincev na Poljskem, prav tako pa obstajajo poljska radijska postaja v ukrajinščini in dvojezični televizijski programi. Prizadevamo si, da bi se gostje dobro počutili med nami. Počasi postajajo del naše družbe. Evropejci moramo narediti vse za propad ruskega imperializma, da bi se ljudje lahko vrnili na domove v Ukrajino, našli bližnje, predvsem otroke, ki jih Rusi jemljejo staršem v raznarodovalne namene.

 

V nemških medijih so se nedavno pojavili različni scenariji glede možnosti širitve rusko-ukrajinske vojne na Evropo. Kakšen je po vašem verjetni razvoj situacije?

Ne želite vedeti. Mislim, da nihče noče vedeti, kako si to predstavljamo. Analitiki je že nekaj let pripravljajo te scenarije. Možnega razvoja dogodkov se zavedamo od leta 2005, ko je predsednik Putin razglasil strategijo obnove Sovjetske zveze in sovjetskega vplivnega območja. Žal. Rusija je imperialistična država in imperialno idejo bo uresničila za vsako ceno, ne glede na to, kaj bomo tukaj govorili, kako zelo se bomo hoteli pogajati z njo, sklepati dogovore, popuščati. Vsak izraz šibkosti bo imela za element zmage, kar jo bo okrepilo za še večjo agresijo. O tem ni dvoma. Temu smo priča ne le v Ukrajini. Mislim, da so scenariji, o katerih piše nemški tisk, vsekakor zelo zelo realistični. T. i. predsednik Belorusije je pred kratkim povedal, da je pripravljen na jedrsko vojno s Poljsko, in s tem pokazal, da je po njegovem mnenju glavni sovražnik Belorusije Poljska. Zakaj? Ne vem. Dejstvo je, da na Poljskem živi velika beloruska diaspora, tisti, ki so pobegnili pred Lukašenkovim režimom, saj niso mogli več živeti v terorju, ki je zavladoval po volitvah, ki jih je Lukašenko izgubil. Zavedati se moramo, da v Belorusiji danes kakršen koli izraz nasprotovanja ali šala pomeni zapor. Po drugi strani si Rusija prizadeva posrkati Belorusijo in ima izdelan zelo natančen načrt, kako jo uporabiti za napad na Nato. Lahko si predstavljamo, da bi prišlo do kakšne večje provokacije kot pred dvema letoma.

Do provokacije je že prišlo na poljsko-beloruski meji, ko je Lukašenkov režim pripeljal ljudi z Bližnjega vzhoda, od njih za to zahteval velike vsote denarja in jih nato potisnil na mejo, češ da bodo Poljsko samo prečkali ter prepeljani v Nemčijo. To, da je Poljska okrepila sistem varovanja državnih meja, je Evropo v veliki meri rešilo pred destabilizacijo. Danes je enaka situacija s Finsko in Norveško: Rusi skušajo destabilizirati razmere in se pripravljajo na večje akcije. Čeprav se morate zavedati, da se vojna že odvija; ruska vojna proti Zahodu se ne dogaja le v medijskem prostoru z dezinformacijami, temveč tudi z destabilizacijo družbenih razmer v številnih evropskih državah, ustvarjanjem delitev in spodbujanjem družbenih napetosti in spodbujanjem sovraštva v družbi med različnimi skupinami. Ruska vojska se osredotoča zlasti na nevojaške, hibridne dejavnosti. Ta vojna ni le stvar Poljske, pač pa vse zahodne Evrope, tudi Slovenije. Veliko ljudi v Sloveniji se tega ne zaveda, prav tako ne veliko politikov – so del igre, ki jo igrajo Rusi.
 

Leta 2025 bomo obhajali 40-letnico okrožnice Janeza Pavla II. Apostola Slovanov. Zakaj vam veliko pomeni?

Zdi se mi, da je ta kratka okrožnica temeljnega pomena za vso Evropo. Govori o kulturni enosti in kontinuiteti zgodovine celotne Evrope, o kateri je Karol Wojtyła razmišljal še pred začetkom pontifikata. Določila je ritem sprememb v Evropi ob koncu osemdesetih in v devetdesetih letih. Pomemben in splošno znan je stavek Janeza Pavla II., da Evropa diha z obema kriloma pljuč. Če bi eno krilo dihalo brez drugega, bi to ohromilo telo. Razdelitev Evrope, ki je bila posledica druge svetovne vojne in zmage ruskega imperializma v srednji in vzhodni Evropi, je vplivala na ohromitev razvoja Evrope; ta se je nadaljeval šele po padcu komunizma in širitvi EU z državami srednje Evrope. To je omogočilo ogromen gospodarski razvoj predvsem Nemčiji, pa tudi Franciji, Španiji, velikim državam ter skandivskim državam, ki so lahko izkoristile velikanski evropski trg in prišle do poceni energetskih virov iz Rusije. Brez te okrožnice, ki je ozavestila evropski politični razred o enotnosti Evrope, to ne bi bilo mogoče. Okrožnica še naprej ohranja svojo težo, zlasti glede Zahodnega Balkana. Velikokrat sem slišal politike iz zahodne Evrope, ki so srbske politike in politike drugih držav Zahodnega Balkana pozivali, da morajo v Evropo. Zlasti Srbi so bili šokirani: ”Kako to, mi smo v Evropi vedno bili!”. Pomen te okrožnice je v tem, da pokaže, da je Evropa ena sama, ta enotnost pa se v resnici dogaja v mejah krščanskega prostora, ter da je krščanstvo tisto, ki v veliki meri oblikuje Evropo, je njen kulturni temelj. Tudi grška tradicija je bila v demokratični sistem vpeljana prek krščanstva in pri vprašanjih pravne tradicije, tako rimske kot judovske, je krščanstvo temelj enotnosti. Ko italijanska predsednica vlade govori o povezavi, priključitvi Zahodnega Balkana EU, ne pa o širitvi EU, je to po mojem mnenju ustrezen izraz. Mislim, da bi 40-letnico okrožnice morali obeležiti ne le v slovanskih državah, pač pa v vsej Evropi, tudi z vidika grožnje ruske invazije. Krščanstvo je pomembna prvina ruske kulture. Morda je prek krščanstva mogoče oslabiti imperalistično rusko idejo. Žal Rusko pravoslavno cerkev v veliki meri vodijo ljudje, povezani z režimom, ki so ga zgradili oficirji sovjetske obveščevalne službe NKVD in je zato danes ruska pravoslavna cerkev glavni glasnik ruskega imperializma. Toda – ali je to resnično krščanstvo? Oz. kot smo slišali v včerajšnjem berilu, „človek gleda na to, kar je pred očmi, Gospod pa glede na srce”, torej vidi drugače. Morda okrožnica lahko dobi nov pomen z vidika nasprotovanja ruskemu imperalizmu in sprememb, do katerih, upam, bo prišlo. 

 

Kako preživljate prosti čas v Sloveniji? Imate kakšne svoje priljubljene kraje?

Obožujem sprehode okoli blejskega ali bohinjskega jezera. Zelo rad zahajam v zelo lepo cerkev sv. Martina na Bledu; blizu mi je brezjanska Marija Pomagaj.

Zakaj?

Ker, kot pravi moja soproga, ki ima močan čut za take stvari, je to premoljen kraj; kraj, ki daje moč, vero in varnost.

 

https://www.druzina.si/clanek/poljska-srcnost-na-pomoc-slovencem