Poljska v Sloveniji

Letošnji festival je tradicionalno ponudil prikaz starodavnih obrti in izdelkov. Obiskovalci so lahko spoznali veščine lončarstva, steklarstva, krznarstva, pletarstva, obdelave lesa, barvanja in polstenja volne, tkanja, kovaštva, vlivanja brona ter obdelave jantarja. Skupaj s posebnimi gosti iz Poljske, ki se ukvarjajo z eksperimentalno arheologijo, smo se lahko udeležili arheoloških delavnic, ki so jih izvedli poljski arheologi.

Posebej za goste Praznika situl so prikazali delovanje potujoče livarske delavnice iz časov, ko je živela naselbina v Biskupinu. V času, ko so metalurgi z juga Evrope sloveli po izdelovanju situl, je bil na severu bron najbolj zaželen pokazatelj družbenega statusa. Iz brona so izdelovali okrasje, orožje in orodje. Pridobivanje brona pa ni bilo preprosto, potekalo je prek zapletene menjave, ki je pogosto potekala na večje razdalje. O njeni razsežnosti pričajo tudi številne najdbe situl na območju Poljske. Metalurg  Lukasz Gackowski je prikazal številne tehnike obdelave brona. Tako kot so to počeli pred daljnimi 2700 leti, uporabil je kalupe iz kamnov, peska in keramike po postopku izgubljenega voska. Na ogled so bili vsi koraki v procesu obdelave brona - od modelov iz voska, livarskih kalupov pa do ulivanja. Na ognjišču, ki so ga segreli nad 1000 stopinj Celzija, je stalil bron in ga pred očmi obiskovalcev vlil v kalupe. Ko se je ohladil, smo videli, na kakšen način ga je najbolje obdelati, da bo postal svetleč predmet, ki bi si ga vsakdo želel.

 

Eryk Popkiewicz je navdušil z obdelavo jantarja, ki že tisočletja povezuje Novo mesto in obalo poljskega Baltika. Prav tam so največja in najpomembnejša nahajališča jantarja, ki so ga ljudje že pred tisočletji pričeli nabirati in tovoriti proti jugu. Jantarna pot je ime koridorja, po katerem je potekal prenos in prevoz te čarobne, oranžno rumene snovi h kupcem ob Jadranskem morju in širše, ob Sredozemskem morju. Prazgodovinski del poti je potekal tudi prek Dolenjske in Novega mesta, ki je v tem času bilo eno izmed evropskih središč. Prav zato se je na tem območju ohranilo več jantarnih izdelkov.

 

Z izdelavo kopij prazgodovinskega nakita sta dogajanje obogatila tudi Marta Krzyżanowska in Mateusz Frankiewicz, ki talita steklo in izdelujeta steklene jagode prav tako kot v bronasti in železni dobi.

 

Tradicionalno sodelovanje Poljske na Festivalu Situl predstavlja edinstveno priložnost za spoznavanje starodavne dediščine ter novih inovativnih pristopov.