Predavanje dr. Andreja Benedejčiča ob 160. obletnici izbruha januarske vstaje v kontekstu poljsko-slovenskih odnosov
26.01.2023
Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani je skupaj s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) organiziralo strokovno predavanje dr. Andreja Benedejčiča, absolventa Univerze v Harvardu, priznanega slovenskega diplomata in državnega sekretarja za varnost in mednarodno politiko v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, naslovljeno Januarska vstaja v kontekstu poljsko-slovenskih odnosov, ki je bilo posvečeno 160. obletnici izbruha januarske vstaje. Pod vabilo na dogodek sta podpisala veleposlanik Republike Poljske ter predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. SAZU je ob tej priložnosti omogočila uporabo njene osrednje dvorane.
Na dogodku je bil uvodoma predvajan kratek spot, ki ga je ob obletnici vstaje pripravilo poljsko zunanje ministrstvo. Veleposlaništvo je ob tej priložnosti pripravilo dvojezično slovensko-angleško različico knjižice Narodnega centra za kulturo (NCK) z natisnjenim slikovnim gradivom - grafikami iz objav v časopisju o januarski vstaji.
Predavatelj je izjemno eruditivno ter obenem poljudno predstavil genezo in sam potek januarske vstaje. Zbranim udeležencem je navedel odmeve, ki so bili objavljeni v slovenskem tisku in v javnosti med vstajo, in izpostavil osrednja vprašanja razprav v 19. stoletju, ki so se nanašala na izgradnjo narodne in kulturne zavesti zahodnoslovanskih narodov tistega časa, pri čemer je orisal vlogo npr. Adama Mickiewicza, Františka Palackega in Franceta Prešerna.
Pomemben del predavanja je bil posvečen tudi izjemnemu pomenu A. J. Czartoryjskega in vlogi hotela Lambert pri razvoju slovanskih političnih gibanj. Predavatelj je v predavanju namenil posebno vlogo sodelovanja Poljakov in Slovencev v času vlad Alexandra Bacha in Kazimierza Feliksa Badenija, pri čemer je to temo smiselno povezal z razlogi in posledicami januarske vstaje. Ključno vprašanje, ki ga je v svojem predavanju obravnaval dr. Benedejčič, je bilo vprašanje destruktivne vloge ruskega imperializma pri izgradnji in krepitvi narodne in kulturne zavesti zahodnih Slovanov. V tem kontekstu je izpostavil taktičen odnos Slovencev do sodelovanja z Rusijo, tako med letoma 1863–1864 kot tudi na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ko so Rusi kot prvi začeli uporabljati ime ”Slovenija” (opomba veleposlaništva: prvi je slovenski jezik kot poseben jezik priznal Kazimierz Kucharski, profesor na Varšavi univerzi, leta 1823). Predavatelj je predstavil prevlado takratnega praktičnega vidika razmišljanja nad sicer tesnimi osebnimi vezmi s Poljsko, pri čemer je obenem poudaril močne vplive poljskega političnega in kulturnega delovanja na oblikovanje slovenske politike.
Uvodna nagovora k predavanju sta imela akad. prof. dr. Milček Komelj, podpredsednik SAZU, in veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Krzysztof Olendzki.
Predavanje dr. A. Benedejčiča je med udeleženci, med katerimi so bili številni diplomati in intelektualci, vzbudilo veliko zanimanje ter osvetlilo razumevanje poljsko-ruskega konflikta iz l. 1863 in pripomoglo k boljšemu razumevanju zgodovinskih zametkov ruske invazije na Ukrajino.