Poljska v Sloveniji

Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani se v preteklem letu ni osredotočilo le na predstavitev Poljske kot države z družbo, ki gradi pospešeno razvijajoče se in inovativno gospodarstvo, katere kultura navdihuje umetnike po vsem svetu, temveč tudi kot države z ljudmi, ki odgovorno jemljejo dogajanje v Evropi in sosedstvu ter si prizadevajo za varnost na vojaškem in civilnem področju. Države, katere osnovno vodilo je SOLIDARNOST.

Poljska solidarnost z Ukrajino je bila rdeča nit številnih projektov poljskega predstavništva v Sloveniji: razstava "Mama, nočem vojne", številne projekcije filma "Izbrisati narod", kolesarjenje #CyclingForUkraine ob mednarodnem dnevu kolesarstva in udeležba na shodih v podporo Ukrajini po vsej Sloveniji pa tudi izjave in intervjuji o poljski podpori Ukrajini, o čemer so poročali tudi tukajšnji mediji. 

Najpomembnejše dejanje, s katerim se je izkazala razsežnost in učinkovitost poljske solidarnosti, pa je bila podpora poljskega veleposlaništva žrtvam poplav, ki so avgusta 2023 prizadele Slovenijo, ki je usklajevalo pomoč poljskega Rdečega križa in poljske Karitas Sloveniji, veleposlaništvo pa je nudilo tudi podporo operativno skupino 2. inženirskega polka iz Inowroclava, ki je v Slovenijo obnavljala mostove in pomagala pri odpravljanju posledic uničujočih poplav. Po prizadevanjih veleposlaništva je Poljska škofovska konferenca 15. avgust razglasila za dan poljske solidarnosti s Slovenijo, v vseh cerkvah na Poljskem pa je potekala nabirka za žrtve poplav v Sloveniji.  Zbrana namenska sredstva v višini 1.200.000 EUR je poljska Karitas nakazala slovenski Karitas. Tako smo postali dejanski graditelji mostov solidarnosti med Poljsko in Slovenijo.

Uravnotežen gospodarski razvoj kot oblika regionalne solidarnosti: Enakomeren razvoj posameznih srednjeevropskih držav – Poljske in Slovenije vpliva na blaginjo celotne regije. Veleposlaništvo R. Poljske v Ljubljani je bilo pobudnik in soorganizator šestih konferenc in poslovnih seminarjev B2B. Dogodki so bili namenjeni tako slovenskim in poljskim podjetjem kot tudi širše, npr. Okrogla miza o inovacijah na letališčih za Srednjo Evropo, ki smo jo organizirali v sodelovanju z združenjem letališč Srednje EVROPE V4+Airports, je naslavljala tudi podjetja iz celotne regije ter iz Združenega kraljestva, Francije in Daljnega vzhoda. Dogodki so se osredotočili na razvoj povezljivosti in poljsko-slovenskem sodelovanju na področju digitalne infrastrukture v okviru Pobude treh morij. Poleg tega je veleposlaništvo dejavno spodbudilo udeležbo poljskih podjetij iz sektorja zelene tehnologije, ki so se predstavila na blejskem forumu Bled Water Forum ob podpori pospeševalnika GreenEvo.

Spomin na našo skupno zgodovino: Ob 160. obletnici januarske vstaje smo opozorili na skupno zgodovino zahodnih Slovanov v 19. stoletju ter na naša prizadevanja za ohranitev kulturne identitete in politične neodvisnosti. Ob tem smo opozorili tudi na boj Ukrajincev in Belorusov za njihovo svobodo in neodvisnost. Življenjske dogodke Poljakov in Slovencev smo izpostavili tudi v projektu, ki je bil posvečen spominu na generala Stanisława Maczka in na Poljake - vojake v galicijskih polkih v avstrijski vojski, ki so se med prvo svetovno vojno bojevali na soški fronti.

Poljska kot skrbnica spomina na žrtve holokavsta in nemških okupacijskih sistemov ter osrednji partner pri obeleževanju dneva spomina na žrtve holokavsta. V letu 2023 sta se odvili predstavitev slovenskega prevoda knjige Prostovoljec J. Fairweatherja in projekcija filma Zgodba o zločinu, posvečenega družini Ulma. V okviru razvoja sodelovanja v Weimarskem trikotniku so veleposlaniki Poljske, Francije in Nemčije položili skupni venec v barvah poljske, francoske in nemške zastave pred spomenik žrtvam nemškega nacističnega koncentracijskega taborišča in taborišča smrti Mauthausen - Podljubelj.

V Sloveniji smo ustvarjalno obeležili 550. obletnico rojstva Nikolaja Kopernika – z delavnicami s področja znanosti, fotografskimi in likovnimi natečaji v Ljubljani in v Novi Gorici. Na dnevih poljske dediščine je veleposlaništvo s ponosom predstavilo faksimile poljske Ustave 3. maja in z vodenim ogledom počastilo spomin na poljskega baročnega kiparja Piotra Żibowskega (Petra Žibovskega). Ob koncu leta pa je veleposlaništvo z uspehom predstavilo gostujočo razstavo poljskih jaslic iz zbirke Etnografskega muzeja v Varšavi.

Poljska kultura je tudi navdih. Veleposlaništvo je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom Fryderyka Chopina podprlo Prvi mednarodni klavirski festival v Ljubljani in podelilo nagrado za najboljšo izvedbo del Fryderyka Chopina. Organiziralo je tudi koncert zmagovalca lanskoletnega XVI. Mednarodnega violinskega tekmovanja Henryka Wieniawskega v Poznanu. Hina Maeda je nastopila ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenije pod vodstvom Thomasa Sanderlinga. Na sporedu so bila dela poljskih in slovenskih skladateljev Slavka Osterca, Henryka Wieniawskega in Andrzeja Panufnika. Orkestru RTV Slovenije je v dar prejel Moniuszkovo partituro Mazur iz opere Halka.  Slovensko občinstvo je z navdušenjem sprejelo poezijo Wisławe Szymborske in dela poljskih slikarjev v okviru Umetniške ambasade.