In order to ensure the highest quality of our services, we use small files called cookies. When using our website, the cookie files are downloaded onto your device. You can change the settings of your browser at any time. In addition, your use of our website is tantamount to your consent to the processing of your personal data provided by electronic means.
Back

Skupna poljsko-slovenska izdaja poštne znamke o Emilu Korytku

06.03.2023

Na žigu prvega dne ob izdaji skupne poljsko-slovenske poštne znamke o Emilu Korytku (1813–1839), poljskem etnografu, zbiratelju ljudskih pesmi in folkloristu, avtorju Slovenskih pesmi krajnskiega naroda, ki so posthumno izšle v petih snopičih, je natisnjen datum 6. marec 2023.

Skupna poljsko-slovenska izdaja poštne znamke o Emilu Korytku

Izdaja poštne znamke, ki sta jo istega dne izdali Poczta Polska in Pošta Slovenije, je priložnost, da obudimo spomin na Emila Korytka. Upodobljen je na osrednjem delu znamke; viden je profil njegovega obraza, ki je upodobljen na izseku iz njegovega rokopisa. Na ovojnici s prvega dne izdaje pa je tudi fotografija Korytkovega nagrobnika in epitafa. Emil Korytko je eden izmed najbolj zaslužnih Poljakov, ki so sooblikovali slovensko kulturo. Po tem ko je dve leti prebil v avstrijskem zaporu zaradi razširanja Mickiwiczevih Knjig poljskega naroda in poljskega romarstva  (v polj. Księgi Narodu Polskiego i Pielgrzymstwa Polskiego) je bil januarja 1837 skupaj z Bogusławom Horodyńskim (aktivistom, ki se je vključil v prizadevanja za poljsko neodvisnot, ter udeležencem novembrske vstaje) kazensko izgnan v Ljubljano, daleč od rodne Galicije, v oddaljeno provinco Habsburške monarhije. Emil Korytko je kot etnograf takratne lvovske šole vse svoje napore vložil v delovanje med Slovenci, kjer je zbiral slovenske ljudske pesmi. Spoprijateljil se je s Francetom Prešernom, Slovence je poučeval poljščino in jih seznanjal s poljako kulturo. Z zapisovanjem ljudskih pesmi in proze je Slovence spodbujal k ohranjanju njihove dediščine. S posthumno izdajo pesniške zbirke zbranih ljudskih pesmi „Sloveńske pésni krajnskiga naroda” (1839-44) se je vpisal med najpomembnejše snovalce slovenske kulture. Junija 1838 je objavil poziv, naslovljen  „Den Freunden des Slaventhums in Krain,” s katerim je ljudi spodbujal k zbiranju nesnovne in snovne dediščine dežele Kranjske. Kot sad njegovih prizadevanj so v ljubljanskem Rudolfinumu (danes Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije) dodali posebno zbirko, posvečeno oblačilni kulturi – narodnim nošam.

Umrl je l. 1839 v Ljubljani. Nagrobnik Emila Korytka – etnografa in publicista, ki je spodbujal zavedanje o slovenski narodni zavesti, se nahaja v spominskem parku Navje v Ljubljani. Podoba Korytkovega nagrobnika s Prešernovim verzom je našla mesto tudi na filatelističnem ovitku ob letopšnji izdaji poštne znamke. Avtor znamke je Marko Prah, ki je izbral monokromen motiv Emila Korytka v profilu (to je tudi edina ohranjena podoba) na detajlu Korytkovega rokopisa.

 

Zdjęcia (3)

{"register":{"columns":[]}}