Skupni venec držav weimarskega trikotnika na spominski slovesnosti ob 79. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen-Ljubelj
09.06.2024
Osmega junija smo obeležili 79. obletnico osvoboditve koncentracijskega in delovnega taborišča Ljubelj – jug v Podljubelju. Taborišče je delovalo od marca 1943 do maja 1945 kot delovno taborišče ter kot kraj izvrševanja kazni v sklopu taborišča Mauthausen. Od več kot 1800 internirancev, ki so bili zaprti v izpostavah mauthausenskega taborišča, v taboriščih Ljubelj – jug ter Ljubelj – sever na severni strani Karavank, so bili Poljaki po številu druga najštevilčnejša etnična skupina, za Francozi, ki so predstavljali polovico vseh internirancev. V izredno težkih razmerah je bilo tu prisilno privedenih ok. 400 Poljakov.
Svetovalec Veleposlaništva Republike Poljske v Ljubljani Łukasz Paprotny, veleposlanica Zvezne republike Nemčije Natalie Kauther in začasna odpravnica poslov Francoske republike Samantha Bonbayl so k spomeniku J'accuse – Obtožujem na spominski slovesnosti ob 79. obletnici osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Ljubelj, izpostave taborišča Mauthausen Gusen, položili skupni venec v nacionalnih barvah Poljske, Francije in Nemčije.
Slavnostna govornica dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije, je v nagovoru poudarila, da "v času, ko se zdi, da je svet pozabil na nedavno preteklost, se dogaja na evropskih tleh, v Ukrajini, nova vojna, na svetu, v Palestini, genocid" ter izpostavila aktualne dogodke. Zbrane je med drugim nagovoril tudi župan občine Tržič Peter Miklič, ki je v luči vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu spomnil na nauke iz druge svetovne vojne ter koncentracijskih taborišč.
Ob 79. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj je bil 7. junija v časopisu Delo objavljen članek veleposlanikov Francije, Nemčije in Poljske, v katerem avtorji pozivajo k ohranjajo spomina na zgodovino, o katerih pričajo kraji, kot je Ljubelj, ter pozivajo Evropo k nadaljnjemu zavzemanju za mir in demokracijo.
Vir:
