In order to ensure the highest quality of our services, we use small files called cookies. When using our website, the cookie files are downloaded onto your device. You can change the settings of your browser at any time. In addition, your use of our website is tantamount to your consent to the processing of your personal data provided by electronic means.
Back

77. obletnica osvoboditve nemškega nacističnega taborišča Podljubelj, podružnice taborišča Mauthausen – Gusen

11.06.2022

Na spominski slovesnosti ob 77. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem je veleposlanik Krzysztof Olendzki skupaj z vojaškim atašejem polkovnikom Krzysztofom Makarewiczem in majorjem Marcinom Lesiem iz Natovega centra odličnosti položil venec k spomeniku J’accuse – Obtožujem v spomin na žrtve nemškega nacističnega koncentracijskega taborišča v Podljubelju.

Ljubelj1

Slovesnost so pripravili Občina Tržič, Tržiški muzej, koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja pri Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Združenje borcev za vrednote NOB Tržič.

Pred slovesnostjo so delegacije tržiške občine, Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja in veleposlaništev položile vence k spomeniku Obtožujem. Slovesnosti pa so se med drugimi udeležili predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, minister za obrambo Marjan Šarec in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Zbrane pod gorskih prelazom v Karavankah je pozdravili tržiški podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Dušan Bodlaj, predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna Daniel Simon in predsednik Taboriščnega odbora Rab – Gonars Herman Janež.

O vojni v Ukrajini je spregovoril poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki, ki je prav tako nagovoril zbrane, saj so bili Poljaki poleg Francozov najštevilčnejša narodnostna skupina ujetnikov na Ljubelju. Celoten govor si lahko preberite v priponki. 

Delovno taborišče Ljubelj, ki je bilo ena od 49 podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bilo edino koncentracijsko taborišče na Slovenskem. Vzpostavljeno je bilo na slovenski in avstrijski strani za gradnjo predora, ki naj bi izboljšal prometne poti nemške vojske do Jugoslavije.

Pod budnim očesom stražarjev je v izredno težkih razmerah 23 mesecev garalo okoli 2000 političnih internirancev 13 evropskih narodov. Skozi 1542 metrov dolg predor je prvi avtomobil zapeljal 4. decembra 1944. Predor je v uporabi še danes, vendar služi kot povezava med narodi in državami ter bistveno olajša pot z Gorenjske na zamejsko Koroško.

 

Materiały

Nagovor Nj. eksc. dr. Krzysztofa Olendzkega, veleposlanika Republike Poljske v Republiki Sloveniji Ljubelj, 11. 6. 2022
20220611Nagovor​_VP​_RP​_K​_OlendzkegaLjubelj​_SLO.docx 0.02MB

Zdjęcia (1)

{"register":{"columns":[]}}